Zadnja desetletja so alergije med najpogostejšimi kroničnimi stanji po vsem svetu, za katerimi trpi že četrtina prebivalstva. Tudi pri nas iz leta v leto število oseb, ki trpijo za alergijami, strmo narašča. Simptomi alergij so različni: lahko povzročajo zgolj neprijetno oziroma slabo počutje ali pa vodijo celo v smrtno nevarne reakcije.
Kaj je alergija
Alergija je skupno poimenovanje za prekomeren odziv imunskega sistema na določeno tujo snov, na primer cvetni prah, pršice, čebelji strup, kemično substanco ali določeno sestavino hrane.
Sezonske alergije so alergije, katerih povzročitelji so zunanji dejavniki: cvetenje trav, določenih vrst drevja in nekaterih plevelov, pršice ali plesni.
Zelo pogoste so žal tudi neželene alergične reakcije, ki se pri posameznikih pojavijo v tesnem stiku z živalmi – v takem primeru gre za preobčutljivost na živalsko dlako (največkrat dlako psov in mačk, na kateri so kožni prhljaj in žlezni izločki živali).
Tudi določene vrste hrane so lahko vzrok, za prekomeren odziv človeškega telesa: zelo pogosti prehranski alergeni so na primer arašidi, drevesni oreščki, školjke, ribe, raki, jajca in mleko, seveda pa se lahko alergija pojavi tako rekoč na katero koli živilo ali njegovo sestavino.
Piki žuželk kot so čebele, ose, komarji in pajki, prav tako lahko povzročijo alergične reakcije pri ljudeh, tudi v hujših oblikah.
Pri večini ljudi vse naštete snovi in dejavniki ne povzročajo nobene reakcije, zato se pri tistih posameznikih, pri katerih gre za tako imenovano preobčutljivost, srečamo s pojmom alergije.
Človeško telo proizvaja protitelesa, katerih naloga je prepoznavanje tujih snovi, s katerimi telo vsakodnevno ali občasno prihaja v stik. Če je človek alergik, pa njegov imunski sistem tvori protitelesa s katerimi telo prepoznava posamezne snovi ali substance kot škodljive, kljub dejstvu, da za večino populacije to niso. Ob takšnem prekomernem proizvajanju protiteles proti imunoglobulinu E (IgE), se v telesu sprošča kemikalija imunskega sistema imenovana histamin.
Histamin je tisti, ki povzroča alergičen odziv telesa in posledično tudi prepoznavno alergično reakcijo. Ko takšna oseba ponovno pride v stik z istim alergenom, pretiran imunski odziv telesa povzroči sproščanje velikih količin histamina in pojavijo se različne težave, v različnih pojavnih oblikah, na primer kožne reakcije (izpuščaj, srbečica, nenavadna pordelost kože), težave z dihanjem, prebavne motnje in podobno.
Kdaj sumimo, da gre za alergijsko reakcijo?
Kadar kar na lepem nenavadno smrkamo, se solzimo, kašljamo ali kihamo, pa sploh nismo prehlajeni , ali pa se nam kar na lepem na koži pojavi nenavaden izpuščaj, rdečica ali srbenje, kadar opazimo nenadno otekanje, za katero ne poznamo natančno določenega vzroka, vsekakor lahko pomislimo, da gre morda za alergično reakcijo. Kaj sledi?
Prvi korak je temeljito samoopazovanje: spremljanje nastanka simptomov in njihovega izzvenevanja.
- Koliko časa so težave prisotne, če in kdaj izginejo, ter ali se morda ponavljajo v določenih časovnih intervalih?
- Vprašamo se kaj smo počeli pred nastankom težav, kje smo se gibali, česa smo se dotikali ali kaj smo zaužili?
- Po temeljitem premisleku poskušamo sami določiti možni alergen: kaj je tisto, kar bi nam lahko škodovalo? Je zunaj kaj cvetelo? Smo pojedli nekaj neobičajnega? Smo bili v stiku s kakšno snovjo, ki je nismo vajeni? Smo zamenjali pralni prašek?
Kadar lahko na takšen način vsaj približno določimo morebitnega potencialnega »osumljenca« ali več njih, je naša glavna naloga, da se mu v prihodnje poskušamo izogniti, kadar je to le mogoče. Če se stanje izboljša, moramo biti toliko bolj pozorni ob morebitnem naslednjem stiku. Se je stanje ponovilo? Kadar je odgovor da, lahko utemeljeno sumimo, da gre za alergijo.
Če nam na ta način ne uspe razrešiti uganke, nam bo lahko do odgovora pomagal izbrani zdravnik.
Vrste in oblike alergij
Vrste in oblike alergičnih reakcij so številne in zelo različne. Odvisne so od stopnje preobčutljivosti posameznika, od števila snovi na katere se razvije preobčutljivost in ne nazadnje tudi od vrste posameznega alergena. Iz navedenih dejstev pa izhaja tudi stopnja resnosti posamezne alergične reakcije, ki je lahko predvsem izredno neprijetna (kadar gre za manjše draženje), lahko pa je tudi zelo nevarna oziroma celo življenjsko ogrožajoča (kadar gre denimo za anafilaktični šok).
Alergije je nujno treba prepoznati, ustrezno obravnavati in obvladovati ali zdraviti.
Poznamo več različnih vrst alergij:
- Prehranske alergije; nastanejo zaradi preobčutljivosti na določeno živilo ali več živil, najpogosteje pa se kažejo v obliki kožnih reakcij in srbečice, prebavnih motenj, nenadnega otekanja ipd.
- Okoljske alergije; alergija na cvetni prah, trave, plesni, pike žuželk. Kažejo se na različne načine,s kihanjem, smrkanjem, nekontroliranim solzenjem, srbečico ali s kakšno drugo kožno reakcijo; možne so tudi težave z dihanjem.
- Kontaktne alergije (t. i. kožne alergije, koprivnica); vzroki so lahko pršice, pralni praški, kozmetični izdelki, tkanine. Pri kontaktnih alergijah gre za neposredni stik kože z alergenom in se najpogosteje tudi kaže v obliki kožne reakcije, srbečice, otekanja ipd.
- Alergije na zdravila; gre za nevarno obliko alergije na določeno sestavino zdravila (najpogosteje je to penicilin, pa tudi aspirin in številna druga zdravila); kaže se v hudih oblikah: težavah z dihanjem, z otekanjem obraza in drugih tkiv, obstaja tudi nevarnost anafilaktičnega šoka.
- Alergija na gluten (poznana pod imenom celiakija); gre za intoleranco na gluten, ki se običajno kaže s hujšimi prebavnimi motnjami, ki vztrajajo tako dolgo, dokler se glutena popolnoma ne izloči iz prehrane.
- Alergije na lateks; gre za alergijo na drevesno smolo, ki se kaže se v številnih pojavnih oblikah, najpogosteje z reakcijo kože.
- Alergije na živalsko dlako sodijo med specifične kontaktne alergije; manifestirajo se na različne načine: z vnetjem sluznic (očesne in nosne), kihanjem, z astmatičnimi napadi, možna oblika pa je tudi koprivnica ali drugi kožni izpuščaji.
Kdo vse lahko trpi za alergijo
Alergija lahko doleti vsakega posameznika v katerikoli starosti. Pravzaprav se lahko razvije kadarkoli in na karkoli. Dejstvo je, da je pretiran odziv imunskega sistema pri človeku lahko prirojen ali pa pridobljen.
Lahko je posledica splošnega padca odpornosti, drugih pridruženih obolenj ali pa posledica nenadne, nezavedne preobremenitve z določeno vrsto snovi. Prav tako lahko alergija po določenem času popolnoma izzveni ali pa preide v kakšno drugo vrsto preobčutljivosti.
Tudi astmatična obolenja lahko sprožijo alergične reakcije, katerih posledica je lahko tudi vnetje dihalnih poti. Sinusitis je vnetje in otekanje tkiva, ki obdaja sinuse, vzrok za sinusitis pa je lahko tudi alergična reakcija na določeno snov iz okolja.
Prepoznavanje in simptomi alergij
Simptomi alergij so lahko zelo različni, odvisni od vrste snovi in oblike reakcije. Poznamo blage in hude oblike alergij.
Blage oblike alergij
- Smrkanje,
- kihanje,
- solzenje,
- blaga oblika koprivnice ali druge blage kožne reakcije,
- prebavne motnje (diareja).
Hude oblike alergij
- Otekanje obraza in drugih tkiv,
- otekanje jezika ali/in grla,
- resne težave z dihanjem,
- anafilaktični šok.
Testiranje in dokazovanje alergij
Da bi se izognili dvomom ali gre za alergijo ali ne, vam bo pravo diagnozo pomagal postaviti alergolog/imunolog. Za dokazovanje preobčutljivosti se uporabljajo različne strokovne metode, med katerimi je najbolj zanesljivo prav alergološko testiranje.
Več o vrstah testiranj, poteku in njihovi zanesljivosti, si preberite tukaj.
Preprečevanje alergij
Preprečevanje alergij je odvisno od vrste alergije s katero se posameznik spopada. Vsekakor je nekatere vrste in oblike mogoče zelo uspešno preprečevati in obvladovati, za nekatere druge pa slednje žal ni tako preprosto.
Prvi pogoj za uspešno in učinkovito preprečevanje je prepoznavanje sprožilcev.
Kadar gre za zunanje dejavnike (kot so cvetni prah, pršice, vrste drevja, lateks) se je treba tem dejavnikom izogibati. To pomeni, da ob povečanem cvetenju ostanite v notranjih prostorih, zapirajte okna, ne zadržujte se na prostem če ni res nujno. Kadar gre za pršico, odstranite zavese, talne obloge in oblazinjene predmete. Redno in temeljito sesajte, zračite ležišče in posteljnino pogosto operite.
Kadar gre za preobčutljivost na določeno vrsto hrane ali živilo, je to živilo treba povsem izločiti iz prehrane.
Osebe, ki so dokazano alergične na pike žuželk, morajo s seboj nositi opozorilno zapestnico ali ogrlico ter pribor za samopomoč (vsebuje dve tableti antihistaminika in dve tableti steroida oziroma lahko tudi adrenalin, ki si ga je potrebno injicirati). Za osebe, ki imajo dokazane hude alergije na lateks pa je obvezna oprema avtoinjektor adrenalina (t i. Epipen), ki se vbrizga v stegensko mišico.
Zdravljenje alergij
Zdravljenje alergije je korak s katerim lahko kot alergik prevzamete nadzor nad svojim zdravstvenim stanjem. V kolikor se alergenom ni mogoče v celoti izogniti – slednje namreč še vedno velja za najbolj učinkovito metodo, obstaja več različnih možnosti zdravljenja:
- zdravljenje z dekongestivi in antihistaminiki,
- zdravljenje s kortikosteroidi in
- hiposenzibilizacija (imunoterapija).
Podrobnejše predstavitve posameznih terapij najdete tukaj.
Samopomoč pri alergiji
Pravzaprav tako kot za vse druge stvari v življenju nasploh tudi za alergije velja dokaj preprosto pravilo: bolje preprečiti kot zdraviti! Seveda tam in takrat, kadar je sprožilec alergije nekaj, čemur se je možno brez škodljivih ali neželenih posledic preprosto izogniti.
Pomembno je, da smo pozorni na vsakem koraku, in da poslušamo svoje telo. Upoštevamo nasvete strokovnjakov, uporabimo izkušnje znancev in prijateljev. Olajšajmo si življenje s pomočjo pametnega, premišljenega izogibanja potencialnim nevarnostim in uživajmo v vsem tistem, kar našemu telesu ne škoduje.
Življenje z alergijo
Prva srečanja z alergijo so za vsakega posameznika brez dvoma zelo stresna. Preden lahko z gotovostjo postavimo diagnozo, se spopadamo s številnimi dvomi. Alergije posamezniku odpirajo celo vrsto vprašanj, povzročajo strah, negotovost in neprijetno počutje. S časom pa se na življenje z alergijo lahko preprosto navadimo.
Ključnega pomena je, da se zavedamo, katera vrsta alergenov nas ogroža. S prepoznavanjem alergenov namreč hitro narašča in se razvija tudi naša sposobnost samozaščitnega vedenja, sposobnost učinkovitega spopadanja z njimi pa nam daje občutek kontrole nad dogajanjem.
Poznavanje lastne preobčutljivosti nam omogoča, da se naučimo živeti na način, s katerim se alergičnim epizodam bolj ali manj uspešno izogibamo. Naučimo se tudi kako, če do reakcije pride, hitro in učinkovito ublažiti posledice. Navadimo se živeti odgovorno do svojega telesa in znamo pravočasno poskrbeti za svoje počutje.
Viri: