Razpoznavni znaki posamezne vrste ali oblike alergije so različni simptomi. Kadar se določeni simptomi alergij ponavljajo, v intervalih in v povezavi z določenimi situacijami (kadar smo v stiku z potencialnim alergenom), lahko utemeljeno posumimo, da gre za alergijo. Kadar menimo, da smo alergični, je pametno, da se najprej odločimo za striktno izogibanje potencialnemu alergenu, če je to le mogoče. Pri sumu, da gre za intoleranco na živilo, ga iz prehrane popolnoma izločimo in se opazujemo, če so simptomi izginili. Kadar gre za kateri drugi (morda okoljski) alergen, ki ga sami tudi ne moremo tako preprosto in zanesljivo definirati oziroma se mu popolnoma izogniti, pa se lahko odločimo za ustrezno alergološko testiranje.
Prepoznavanje alergij
Simptomi posamezne vrste alergije so zelo različni, odvisni so od vrste snovi in oblike reakcije. Poznamo blage in hude oblike alergij. V najhujših primerih lahko alergije sprožijo tudi smrtno nevarne reakcije pri ljudeh, zato jih ne gre jemati zlahka.
Sezonske alergije (seneni nahod)
Kadar govorimo o blažjih oblikah, mednje uvrščamo tako imenovane sezonske alergije, ki nastanejo jeseni, spomladi ali poleti – v času, ko posamezne rastline (drevesa in trave) oprašujejo.
Prekomerno deževje in vročina povzročata hiter razvoj plesni, ki je prav tako zelo pogost sezonski alergen. Pri sezonskih alergijah je najbolj pogosta vrsta alergije seneni nahod (alergijski rinitis), ki se kaže s kihanjem, smrkanjem, srbenjem in/ali otekanjem oči ter nekontroliranim solzenjem (konjuktivitis).
Kožne in kontaktne alergije
Atopijski dermatitis je oblika alergije, prepoznana po ekcemu (srbečica kože, luskanje kože) in načeloma sodi med blažje oblike. Pogosto se pojavlja pri dojenčkih in majhnih otrocih. Gre za ponavljajočo se kožno vnetno bolezen. Nastane zaradi prepletanja več dejavnikov: vplivi okolja, posamezno živilo, ni pa izključena niti dednost. Bolezen je neprijetna in dolgotrajna, vendar obvladljiva. Neredko so razlogi za atopijski dermatitis tudi alergije na lateks.
Alergije na lateks so lahko blage ali zelo hude. Lateks je mlečni sok, ki ga proizvajajo gumijeva drevesa; lateks iz naravne gume je sestavina številnih izdelkov, od gumijastih rokavic, kondomov, balonov, do radirk in otroških igrač. Alergija na lateks je pogosta pri zdravstvenih delavcih in ljudeh, ki so pogosto izpostavljeni izdelkom iz lateksa. Približno polovica od teh oseb pa ima dokazano tudi še kakšno drugo vrsto alergije. Osebe, ki so preobčutljive na lateks, lahko imajo alergijo tudi na določene vrste sadja in zelenjave, ko so:kostanj, kivi, banane,paradižnik, avokado. Tudi zaradi alergije na lateks v svetu vsako leto beležijo veliko število zelo nevarnih reakcij in anafilaktičnih šokov. Predvsem nevarna za preobčutljive osebe je večkratna, torej pogosta izpostavljenost lateksu.
Alergija na pike žuželk pogosto sodi med težje oblike alergij, saj lahko povzroči zatekanje velike površine okoliškega tkiva (edem), koprivnico po vsem telesu, kašelj in stiskanje v prsih, zasoplost ali celo anafilaktični šok. Anafilaktični šok je smrtno nevarno stanje, ki prizadene cel organizem (urtikarija ali angioedem); osebi grozi hipotenzija in zastoj krvnega obtoka.
Prehranske alergije in alergije na zdravila
Sledijo še alergije na hrano. Uvrščamo jih med težje oblike alergij. Kažejo se lahko kot kožne reakcije (koprivnica), prebavne težave (diareja), mravljinčenje in zatekanje v ustih ali grlu. Oteklina jezika in žrela sta resni, hudo nevarni posledici alergične reakcije, saj lahko pripeljeta do zadušitve.
Alergija na določena zdravila (penicilin, antibiotiki na osnovi penicilina ipd.) prav tako sodi med resne oblike, ki ogrožajo življenje. Manifestira se na različne načine: kot koprivnica, otekanje obraza, težave z dihanjem in anafilaktični šok.
Testiranje in dokazovanje alergij
Da bi se izognili dvomom, ali gre za alergijo ali ne, vam bo pravo diagnozo pomagal postaviti alergolog oziroma imunolog. Za dokazovanje preobčutljivosti se uporabljajo različne strokovne metode, med katerimi je najbolj zanesljivo prav alergološko testiranje.
Najbolj poznani in hkrati najbolj pogosti testi za dokazovanje alergij so tako imenovani kožni testi. Za te vrste testov velja, da so najhitrejši in dajejo natančne rezultate. Najpogosteje se uporablja test prask: neposredno na kožo (običajno na podlaht) se nanese majhna kapljica alergena. Navadno se nanaša več različnih, najbolj pogostih alergenov (kot so cvetni prah, plesen, dlaka hišnih ljubljenčkov, hrana,nekatera zdravila ipd) drugega pod drugim. Nato zdravnik na sredini kapljice kožo nežno prebode (opraska), da alergen prodre pod kožo. Testiranje je neboleče. Na ta način se hkrati lahko preizkusi več različnih alergenov. Testiranje se lahko izvede na obeh rokah, lahko tudi na hrbtu. V kolikor koža pod določenim alergenom reagira (nabrekne, postane rdeča), pomeni, da je prisotna alergija na določen alergen. Takšen test traja približno petnajst minut. Otekanje ali reakcija po testu navadno mine in izzveni v pol ure, v najslabšem primeru v nekaj urah. Ker lahko posamezna zdravila motijo preiskavo, jih je potrebno nekaj dni pred testiranjem prenehati jemati, na kar vas pravočasno seveda opozori zdravnik.
Druga možnost testiranja je pregled krvi. Krvni test se opravi iz odvzetega vzorca krvi v laboratoriju. Na rezultate pa je v tem primeru treba počakati nekaj dni. Krvni test je dražji od kožnih testov, velja pa za najbolj zanesljivega. Opravi se ga tudi v primeru, da ni na voljo ustreznega alergena za kožno testiranje.
Tretja različica, metoda izločevanja (eliminacijska dieta), se izvaja predvsem pri sumu alergije na hrano. Po navodilu zdravnika prenehate z uživanjem posameznega živila za obdobje od dveh do štirih tednov. V tem obdobju spremljate, ali so prisotni simptomi alergije ali ne. Če simptomov ni, ponovno pričnete z uživanjem izločenega živila in opazujete, če se alergija ponovno pojavi. Če se simptomi ponovijo, je zelo verjetno, da ste na to živilo alergični.
Obstaja še različica testiranj, ki jih imenujemo testi s provokacijo – peroralna imunoterapija (OIT). Ta oblika se izvaja v bolnišnici pod stalnim nadzorom alergologa. Gre za oralni izziv: zdravnik vam bo pod nadzorom dal majhno količino potencialnega alergena. Počasi bo stopnjeval količino in opazoval reakcijo. Cilj terapije je povišanje praga, ki sproži alergično reakcijo. Hkrati pa pacientu tudi zagotoviti individualno zaščito pred nenamernim zaužitjem alergena. Če do simptomov pride, se test nemudoma ustavi. Obenem se dozirajo zdravila, da se reakcija obvlada in ustavi. V takšnem primeru je z gotovostjo potrjena alergija na določeno testirano živilo in ni pričakovati, da bo tak posameznik v prihodnje lahko užival alergen brez omejitev. Če pa med provokacijo reakcije nimate, je v postopku z gotovostjo dokazano, da na to živilo niste alergični. Vzrok za težave je brez dvoma nekaj drugega.