Ker je alergija skrajno neprijetna težava, lahko pa je celo zelo nevarna in posameznika lahko življenjsko ogroža, je osnovni cilj vsako obliko alergije prepoznati, jo z gotovostjo potrditi in v kolikor je to le mogoče, tudi odpraviti.
Odpraviti je mogoče predvsem alergije, pri katerih se je možno alergenu v celoti in trajno izogibati. Kadar pa je izpostavljenost alergenu neizogibna, takrat pa govorimo o zdravljenju in umirjanju, kontroliranju ter odpravljanju posledic alergij.
Preprečevanje alergij

Preprečevanje alergij je odvisno od vrste alergije s katero se posameznik spopada. Vsekakor je nekatere vrste in oblike mogoče zelo uspešno preprečevati in obvladovati, za nekatere druge pa slednje žal ni tako preprosto.
Prvi pogoj za uspešno in učinkovito preprečevanje je prepoznavanje sprožilcev. Kadar gre za zunanje dejavnike (kot so cvetni prah, pršice, vrste drevja, lateks) se je treba tem dejavnikom izogibati.
To pomeni, da ob povečanem cvetenju ostanite v notranjih prostorih, zapirajte okna, ne zadržujte se na prostem če ni res nujno. Kadar gre za pršico, odstranite zavese, talne obloge, oblazinjene predmete. Redno in temeljito sesajte, zračite ležišče in posteljnino pogosto operite. Kadar gre za določeno posamezno vrsto hrane ali živilo, ga je potrebno povsem izločiti iz prehrane. Osebe, ki so dokazano alergične na pike žuželk, morajo s seboj nositi opozorilno zapestnico ali ogrlico ter pribor za samopomoč (vsebuje dve tableti antihistaminika in dve tableti steroida, oziroma lahko tudi adrenalin, ki si ga mora injicirati). Za osebe, ki imajo dokazane hude alergije na lateks pa je obvezna oprema avtoinjektibilni epinefrin.
Zdravljenje alergij
Zdravljenje alergije je korak, s katerim lahko kot alergik prevzamete nadzor nad svojim zdravstvenim stanjem. Kadar se alergenom ni mogoče v celoti izogniti – slednje namreč še vedno velja za najbolj učinkovito metodo – obstaja več različnih možnosti zdravljenja.
Zdravljenje alergij z zdravili
Prva možnost je lajšanje simptomov z zdravili, ki zavirajo sproščanje histamina in tako nadzirajo proces alergične reakcije v telesu. Dekongestivi in antihistaminiki so najbolj znana, hkrati pa tudi najbolj pogosto uporabljena zdravila proti alergijam.
Antihistaminiki pomagajo lajšati simptome, kot so izcedek iz nosu, kihanje, srbečica in podobno. Na voljo so v obliki tablet, kapsul, pršil, kapljic za nos in kapljic za oči. Antihistaminiki lahko vplivajo tudi na jemanje drugih zdravil, zato je potrebna posebna previdnost in posvet s strokovnjakom. Nekateri antihistaminiki so dostopni izključno na recept, spet druge lahko kupite v lekarni v prosti prodaji.
Druga vrsta zdravil za alergije so kortikosteroidi. To so močnejša zdravila, s katerimi se preprečuje sproščanje histamina, ki povzroča alergične reakcije. Kortikosteroidi so učinkoviti, vendar niso povsem brez neželenih stranskih učinkov, zato niso namenjeni dolgotrajni uporabi. Neželeni učinki antihistaminikov so zaspanost, omotica, suha usta, nemir, težave z uriniranjem, zamegljen vid; pri kortikosteroidih v obliki krem pa je znan tudi stranski učinek tanjšanja kože na mestu nanašanja. Previdnost je potrebna tudi v nosečnosti in med dojenjem.
Kortikosteroidi so dostopni izključno na recept. Prav tako so na voljo v različnih oblikah: tablete, pršila, mazila. Alergolog je tisti, ki strokovno določi katera zdravila in v kakšnih odmerkih so primerna za posamezno osebo in posamezno obliko/vrsto alergije.
Hiposenzibilizacija ali imunoterapija
Naslednja možnost zdravljenja alergije je hiposenzibilizacija ali drugače imunoterapija.
Peroralna imunoterapija je postopek, s katerim se poskuša postopno zvišati raven količine alergena, ki jo telo posameznika še tolerira brez alergične reakcije. Uporablja se v posameznih primerih, na primer za alergije na cvetni prah, čebelji pik, pršice …
Gre namreč za dolgotrajen postopek, s katerim s postopnim povečevanjem količine alergena pripravimo telo, da postane nanj manj občutljivo oziroma povzroči nastanek protitelesa, ki dolgoročno zmanjša simptome alergije. Ne gre pa za popolno, stoodstotno in trajno popolno ozdravitev preobčutljivosti na specifičen alergen.
Poznamo več vrst specifične imunoterapije (SIT):
Subkutana specifična imunoterapija (SCIT) se uporablja najpogosteje in velja za najbolj učinkovito. S postopkom injiciranja manjših doz alergena v telo se spremeni imunski sistem tako, da se preprečuje razvoj novih alergij in astme.
Sublingvalna specifična imunoterapija (SLIT) je terapija v obliki podjezičnega pripravka, s katerim se telesu pomaga, da razvije odpornost na alergen. Tovrstna imunoterapija daje dobre rezultate pri zmanjševanju vnetja, ki je značilno za rinitis in astmo. Imunoterapija je priporočljiva predvsem pri osebah, ki so selektivno občutljive na več različnih alergenov.