Alergije na hrano so pogosta oblika alergij pri ljudeh in živalih. Alergija se pojavi, kadar se naravna obramba telesa pretirano odzove na izpostavljenost določeni vrsti hrane ali na posamezno živilo. Telo prepozna določeno živilo kot vsiljivca, zato sproži močno kemično reakcijo, kot način obrambe pred prepoznanim vsiljivcem. Dejstvo pa je, da so takšni odzivi na isto živilo lahko različno hudi in se z vsakim nadaljnjim izbruhom lahko tudi potencirajo.
Suma na alergijo ne gre jemati zlahka, vsekakor je treba ustrezno ukrepati in ugotoviti vzroke za težave. Pa vendar moramo poznati tudi razlike med alergijo in morebitno intoleranco na določeno vrsto hrane ali posamezno živilo.
V čem je razlika med alergijo in intoleranco?
Alergija je reakcija, ki jo povzroči pretiran odziv imunskega sistema, kadar to pravzaprav ni potrebno. Za razliko od alergije pa za intoleranco ni odgovoren imunski sistem, pač pa je težava neposredno povezana s prebavnim sistemom.
Poglejmo na konkretnem primeru: alergija na mleko se razlikuje od tega, da oseba mleka zaradi intolerance na laktozo ne more prebaviti. Kadar gre za intoleranco na laktozo, bo oseba mleko brez laktoze normalno prenašala, med tem, ko bo pri alergiji odziv imunskega sistema pretiran tudi pri uživanju mleka brez laktoze, prav tako pa navadno takšna oseba zaradi alergije na mleko ne bo mogla uživati še katerih drugih mlečnih izdelkov, sojinega mleka, kozjega mleka, ipd.
Ali so alergije na hrano dedne?
Osebe, katerih družine se spopadajo s katero koli obliko alergij, so bolj verjetno nagnjene k alergijam od tistih, kjer alergij v družini ni.
Če imata oba starša alergijo, seveda ne nujno ravno alergijo na hrano, morda gre za astmo, seneni nahod ali katero drugo obliko, je bolj verjetno, da bo otrok razvil alergijo na hrano, kot če bi bil alergičen le eden od staršev ali pa v družini ne bi bil alergičen nihče.
Kako nevarne so lahko alergije na hrano?
Zavedati se je treba, da alergije na hrano niso zgolj neprijetna težava, pač pa so lahko prehranske alergije tudi zelo hude in zelo nevarne.
Alergije na hrano namreč obremenjujejo dva dela imunskega sistema: prvi je imunoglobulin (IgE) – vrsta beljakovin, imenovanih protitelesa, ki se premikajo po krvi. Drugi del imunskega sistema pa so mastociti, ki se nahajajo v vseh tkivih, še posebno koncentrirani so v nosu, grlu, pljučih, koži in prebavnem traktu.
Ob prvem zaužitju hrane oziroma določenega živila, na katero je oseba alergična, določene celice v telesu tvorijo velike količine imunoglobina, IgE se sprošča in se pritrdi na površino mastocitov. Alergične reakcije (odziva) še ne bo, vendar bo telo pripravljeno na naslednji vnos istega alergena.
Ob naslednjem zaužitju bo IgE prepoznal alergen in sprožil mastocite, ki spodbudijo kemično reakcijo v telesu in sprosti se histamin, slednji pa sproži odziv v obliki alergične reakcije.
V odvisnosti od tkiva, v katerem se bo sprožila takšna kemična reakcija, bodo odvisni različni simptomi: morda koprivnica, ekcem, srbež, bruhanje, driska, bolečine v trebuhu, padec krvnega tlaka, piskanje v pljučih itd. Takšna alergična reakcija pa se zgodi zelo hitro, lahko le v nekaj minutah oziroma nekje do ene ure po zaužitju alergena.
Najpogostejše alergije na hrano
Pri odraslih osebah sodijo med najbolj tipične in najpogostejše alergije na naslednja živila:
- arašidi,
- drevesni oreški: orehi, lešniki,
- semena: sezam, gorčična semena,
- školjke, kozice, raki in jastogi.
Pri otrocih pa so najpogostejše alergije na naslednja tipična živila:
- jajca,
- mleko in mlečni izdelki,
- arašidi,
- soja,
- ribe, raki, školjke, kozice,
- umetna barvila in konzervansi.
Kadar je prepoznana alergija pri odraslih osebah, gre običajno za trajno težavo, s katero se mora oseba naučiti živeti in jo obvladovati, med tem ko pri otrocih obstaja velika verjetnost, da bo alergija na hrano izzvenela oziroma jo bo otrok prerasel. Možno pa je tudi, da pri otrocih ena oblika alergije izgine in se nato pojavi druga oblika, torej en tip alergije preide v drugega.
Simptomi, ki so najpogostejši pokazatelji alergije na hrano
Simptomi alergije na hrano vključujejo različne oblike kožnih alergijskih reakcij, reakcije prebavil, kardiovaskularnega sistema ali dihal.
Pojavne oblike, ki so najpogostejše pa so:
- bruhanje,
- driska,
- tiščanje v želodcu,
- napenjanje,
- koprivnica,
- ekcem,
- zasoplost,
- ponavljajoči se kašelj,
- piskanje v pljučih,
- omotica,
- omedlevica,
- hripavost,
- težave pri požiranju,
- otekanje ust, jezika in žrela,
- kolaps cirkulacije (šibak pulz)
- in potencialno celo smrtno nevarna reakcija – anafilaktični šok.
Reakcije so lahko kombinirane in lahko istočasno prizadenejo različne dele telesa (možne so na primer bolečine v trebuhu v kombinaciji z izpuščajem).
Večina simptomov, povezanih z alergijami na hrano, se pojavi takoj, v nekaj minutah oziroma najkasneje v dveh urah po zaužitju.
V zelo redkih primerih reakcija nastopi z zamikom, nekje v štirih do šestih urah. Takšne zamujene reakcije so pogostejše pri otrocih, ki razvijejo ekcem kot simptom alergije na hrano.
Še ena tipična različica zapoznele reakcije na hrano, izvira iz enterokolitisa. Enterokolitis povzročajo beljakovine (FPIES): gre za hude zapoznele alergične reakcije, ki se pojavijo dve do šest ur po zaužitju mleka, soje, nekaterih semen. Ta različica je pogosta pri dojenčkih, ko se odstavijo od materinega mleka. FPIES običajno sproži ponavljajoče se hudo bruhanje, ki lahko privede do dehidracije. V posameznih primerih se razvije tudi krvava driska. Ker so simptomi podobni virusnim boleznim in bakterijskim okužbam, jih pri dojenčkih zlahka zamenjamo in alergije ne diagnosticiramo takoj. Gre za resno stanje, ki zahteva nujno medicinsko pomoč (zdravljenje z rehidracijo).
Kako so alergije na hrano povezane tudi z deželo, v kateri živite
Zanimivo je, da so. Gre za povezavo z načinom življenja in tipičnimi prehranskimi navadami posamezne dežele. Živilo, na katero se bo telo odzvalo z alergično reakcijo je običajno tisto živilo, ki ga oseba je pogosto. Na Japonskem, kjer prehrana temelji na rižu, so najpogosteje prepoznane alergije na riž. V Skandinaviji, kjer je pogosto na meniju polenovka, je slednja prepoznana kot najbolj pogost razlog za nastanek alergij. V Sloveniji bi lahko rekli, da sodijo med najbolj pogoste alergene jajca in mleko, ki predstavljata osnovni živili v vsaki slovenski družini.
Navzkrižna reaktivnost (sindrom peroralne alergije)
Kadar je pri osebi dokazana alergija na določeno živilo in je reakcija življenjsko ogrožajoča, takrat stroka priporoča, da se ta oseba izogiba tudi vsem podobnim živilom. To imenujemo navzkrižna reaktivnost. Na primer, če se oseba s hudo alergično reakcijo odzove na kozice, je pri takšni osebi zagotovo treba popolnoma izločiti iz prehrane tudi druge školjke, rake, jastoge in vse druge lupinarje.
Prav tako govorimo o navzkrižni reaktivnosti v primeru sindroma peroralne alergije. Tipičen primer so osebe, ki so alergične na ambrozijo, med cvetenjem ambrozije pa zaužijejo melone ali dinje in jih srbijo usta. Drug tipičen primer so ljudje, ki so alergični na cvetni prah breze in se običajno alergično odzovejo tudi na jabolčno lupino.
Kako lahko zanesljivo določimo, da gre pri osebi za alergijo na hrano
Za zanesljivo postavljeno diagnozo je brez dvoma potreben obisk specialista alergologa, ki edini lahko s posebnim postopkom imenovanim diferencialna diagnoza ugotovi razliko med prehransko alergijo, intoleranco na določena živila ali kakšno drugo zdravstveno težavo. Na podlagi opisanih simptomov bo strokovnjak pretehtal vse možnosti, ki bi lahko povzročale podobne simptome, kot so:
- zastrupitev s hrano,
- zastrupitev s histaminom,
- zastrupitev z aditivi, barvili ali sulfiti,
- zasrtupitev z MSG (mononatrijev glutamat),
- intoleranca na laktozo,
- intoleranca na gluten,
- druge bolezni in
- psihološki sprožilci.